ŠTAJERSKI DERBI PONOVNO ZAMRZNIL VIJOLICE

Zmaga celjskih fantov nad RK Maribor Branik ( 26:24)

cpl_mb

 

Štajerski derbi, velika generalka pred soboto, ko v naši dvorani gostuje nemški Hamburg, je minil mirno, po pričakovanjih so rezultat bolj ali majn uspešno nadzorovali celjski rokometaši.  Florijani pa smo na tribunah ogrevali glasilke za soboto. Dobre volje ni manjkalo, napovedovanj in pričakovanj pred sobotno tekmo tudi ne. Pa prijave za odhod v Hamburg, kamor zvesti navijači tudi odpotujemo z enim avtobusom, da bomo v Nemčiji navijali na povratni tekmi. Pogovor je naneslo tudi na sinočnjo tekmo Barcelone. Čeprav smo pri rokometu vsi za eno ekipo in nam srce bije za celjske fante, se ko pride tema do nogometa razdelimo v tabor Barcelone in Reala. Seveda se najdejo tudi tisti, ki navijajo za čisto drugi klub. Tudi to nas med drugim povezuje z celjsko ekipo saj so tudi tam fantje, ko gre za nogomet razdeljeni med različne ekipe. Torej prijetno čvekanje pred tekmo in med polčasom, ter stoječe navijanje med tekmo, kjer smo malo potrenirali za soboto. Fantje na igrišču so delovali dobro razen občasne zmede in nekreativnosti v napadu, je ostalo teklo dokaj dobro. Rezultatsko so nas mogoče samo malo »zasekirali« v   45 minuti, ko so se mariborski igralci približali na gol zaostanka in je kazalo, da se nam obeta še živčnih 15 min. Potrebna je bila samo minuta odmora, da so se glave ohladile in že smo spet vpili Seba, Seba, Seba ali Gašper, Gašper. Vsakič ko je bilo potrebno se je našel posameznik, ki je v pravem trenutku zatresel mrežo, na drugi strani pa je Lesjak blestel pri zaklepanju celjske mreže. Obrazi na tribuni Florijanov, so kazali da so nas z določenimi potezami prepričali, kdaj pa kdaj pa smo se prijeli za glavo. Šestdeset minut je hitro minilo in pozdravili smo se z zmagovalci, ki so dobro začeli 1krog končnice za prvaka. Obisk v dvorani ni bil velik. Gledalci, ki so se pa zbrali pa niso kazali pretirane navdušenosti do navijanja ter ploskanja zato nas kar malo skrbi, da bomo v soboto ponovno navijali sami brez pomoči ostalih gledalcev, zato vas že v naprej naprošamo,če si boste ogledali tekmo, da vsaj ploskate v našem ritmu. Fantje na tekmi potrebujejo podporo in kaj je lepšega če za to poskrbi polni Zlatorog, in jih ponese na krilih dvorane. SE VIDIMO V SOBOTO OB 16.15! Mi bomo na svojih mestih pripravljeni, da se skupaj z fanti veselimo nove velike zmage saj MI VERJAMEMO!!

Za konec rednega dela še zmaga v Izoli

Zadnji krog rednega dela državnega prvenstva se je za celjske fante odvil v Izoli. Polna dvorana v Izoli priča o tem, da so Izolani resnično ponosni na svoje rokometno društvo, ki nastopa v prvi ligi. Florijani tokrat v Izolo nismo odšli organizirano, vseeno pa se nas je našlo nekaj nadebudnežev, ki smo si privoščili dan ob morju in za piko na i še ogled tekme naših fantov. Vzdušje v dvorani fenomenalno, ljudje ploskajo in navijajo in prav vidiš kako ponesejo svojo ekipo. Celjani so v začetku krenili v tekmo kar malo zaspano in kazalo je da bodo Izolani priložnost izkoristili. Malo smo se držali za glavo, vendar je Skok z nekaj dobrimi obrambami in napad, ki se je zbudil zadeve počasi začel postavljati na svoje mesto. Tekma je bila do zadnjih minut zanimiva in razburljiva, najpomembneje pa je, da so naši fantje redni del zaključili z zmago in vknjižili novi dve točki. 😉

V sredo pa se začenja boj za prvaka. Končnica, ki jo bodo naši fantje začeli v domači dvorani proti RK Maribor Branik. Se vidimo v sredo ob 18.00. 😉

Foto: S.B.

POKALNI PRVAK 2013: RK Celje PL!

Vikend ki odloča o novem pokalnem zmagovalcu je bil iz našega vidika kar naenkrat pred vrati. Letošnja lokacija: dvorana Tri Lilije, Laško. Žreb nekaj dni pred samim tekmovanjem je napovedal razburljiv polfinale za naše celjske fante. Nam navijačem pa je bilo jasno samo eno, na tekmo v polnem številu in na ves glas.

  • SOBOTA- Polfinale

Ko je sodnik zapiskal začetek tekme, si nihče izmed nas ni mislil da bomo spremljali in navijali čez pravi rokometni maraton. Navijali smo jasno in glasno, se med seboj spogledovali, ko se je tekma lomila na eno ali drugo stran in bili presenečeni kakšen boj sta bile ekipe. Navijamo kar se da strpno in le redko prekoračimo mejo dobrega okusa, na tej tekmi pa smo kar nekajkrat zažvižgali sodnikoma, škoda je izgubljati besede o tem kako je sodniški par sodil, vse kar je bilo videti med navijači je ogorčenje in zmajevanje z glavo, da ne bo pomot »srala« sta ga tako na eni kot na drugi strani.

Pa dobro stisnili smo zobe in si med sabo govorili samo petnajst minut še, pa bo, naši fantje zmorejo. Kako zelo smo se zmotili, po 60 minutah je najprej sledil prvi podaljšek 2x 5min. Vse večkrat smo medtem ko smo navijali: Dejmo Celjani, sredi navijanja utihnili in se prijeli za glave, žvižgi pa so bili pogostejši. Če je bilo jasno da ste se sodnika izgubila in nimata nadzora nad tekmo smo mi vedeli samo eno, zdaj je treba stopiti na plin in navijati in spodbujati še glasneje, uspelo nam je zbuditi tudi del tribune kjer so bili ostali gledalci. V drugem podaljšku so naši iztisnili še zadnje moči  in po 80 minutah smo se veselo pozdravili z izmučenimi zmagovalci.

 

 

  • NEDELJA- Finale

floricpl

Med navijači je v nedeljo veljala samo ena skrb, in ta je bila ali so se naši fantje dovolj spočili in koliko moči jim je sploh ostalo. Mislimo, da ne lažemo če priznamo da nihče, ampak res nihče ni pričakoval takega prvega polčasa kot smo ga doživeli. Vse kar lahko rečemo ( pa če ostali navijači priznate ali ne) prvi polčas, so naši fantje pokazali dobesedno lekcijo rokometa velenjski ekipi. Vse pogosteje smo vpili: ” kdor ne skače ni za Celje..” in ”šampioni, šampioni, šampioni ole ole”.

Po atomskem prvem polčasu je sledil veliko bolj napeti in razburljivi drugi polčas. Navijači smo vse pogosteje pogledovali na semafor in upali da bi ura tekla hitreje. Srce nam je za trenutek zastalo, ker je vse kazalo še na eno razburljivo končnico, a je vse na svoje mesto v enem izmed zadnjih napadov postavil Gašper Marguč in prednost je ostala dovolj velika za zadnji dve minuti tekme.

floricp2l

Da zaključimo naše poročilo, po tekmi je sledila prava mala zabava, Skube, Marguč in Zelenovič so se z nami zavrteli in zapeli par domačih komadov ob spremljavi harmonike. Veselo smo nazdravljali in si čestitali. Vsi smo se strinjali da so si pokal več kot samo prigarali. Tako še za eno leto je Pokal Slovenije varno zaklenjen v celjskih vitrinah.

Dolga pot po Evropi, Florijani na Švedskem

Kot se za najbolj zveste navijače spodobi seveda ni bilo dileme, celjski fantje igrajo pomembno tekmo za osmino finala lige prvakov, in mi jim moramo pomagati z navijanjem. Pa se nas je zbralo za en avtobus in smo šli, uraden odhod je bil v sredo 20.2.2013 ob sedmi uri izpred naše najljubše dvorane Zlatorog. Dobre volje in veselja, ko smo se srečali in nameščali na avtobus seveda ni manjkalo. Prva postojanka je bila že v Tepanju ker smo tam pobrali še nekaj navijačev, najprej se je slišalo veliko klepetanja, smeha in pričakovanja. Beseda je nanesla tudi na tekmo na katero smo se odpravili, skupaj smo se pogovarjali o možnosti in kalkulacijah, ki so v tistem trenutku  bile aktualne, pa seveda vedno se najde nekdo ki reče: »Kadar sem zraven jaz, še nikoli niso izgubili«,  pa slovenska zastava, ki prinaša srečo in tako dalje. Pot nas je vodila čez Avstrijo, čez Nemčijo pa na trajekt kjer smo ob 2 zjutraj posedeli skupaj in ogreli glasilke z našo priljubljeno Ni ga mesta oooo, kot je Celje ooo… Da ne pozabimo, brez harmonike na avtobusu seveda ne gre, preigrali in prepeli smo kar lep repertuar pesmi, najraje seveda Ti ti ti ti moja rožica, pa večne Čebelice in tako dalje, zakaj vse to pišemo, da dobite občutek da je z nami vedno lepo in se imamo super.

Svedska

Po 26 urah avtobusa smo prispeli na cilj, švedsko mesto Göteborg, oziroma predmestje kjer smo imeli hotel smo v urah do tekme dodobra prehodili in si ga ogledali. Par ur pred samo tekmo pa smo se namestili v sobah in se malo osvežili in pripravili na tekmo. »Ukaz« je bil, da je odhod do dvorane ob pol šestih. Ni ga lepšega kot to, ko nas vidiš, da se zbiramo vsi v istih barvah z istimi ali podobnim šali ter dobre volje. Troblje, bobni, vse je bilo pripravljeno. Na avtobusu do dvorane pa  sta nas naša dva mojstra Edo in Valter v bojne modro rumene barve porisala še po obrazu. Po izstopu iz avtobusa ni bilo dvoma za koga navijamo .

florisvedska

Tekmo so naši fantje odigrali v dvorani, ki je prvotno namenjena hokeju, pa hvala bogu ni bila hladna in smo se z pesmijo pridno ogreli pred tekmo. O sami tekmi ne bomo na veliko zgubljali besed, naši fantje so zadevo držali pod kontrolo na igrišču mi pa na tribunah. Vsem je za trenutek zastal dih in smo se prijeli za glave ko je tik pred koncem prvega polčasa obležal naš Toske ( Alem Toskić ). Konec dober, vse dobro, fantje so zmagali, mi smo bili super razpoloženi, v dvorani je zadonela tudi tista zimzelena Slovenija, od kot lepote tvoje. Posebno doživetje je bilo tudi srečanje z zdomci, ki živijo na Švedskem. Pogled na skupino, ki je navdušeno z nami po tekmi prepevala domače pesmi je bil prav čudovit. Prešerne volje smo se vrnili v hotel, kjer smo prenočili. Po zajtrku naslednje jutro pa nazaj proti Sloveniji, in po dobrih 24 urah smo bili doma. Polni novih spominov in z novo zmago v ligi prvakov.

Avtor: D. S.
Foto: Slavko Kolar, Nikolina Vajdić